Kakov je vodovod v Sloveniji in kako se izboljšuje?

V Sloveniji je vodovodna infrastruktura ključna za prehranjevanje prebivalstva, gospodarske dejavnosti in ekološko ravnotežje. Vendar pa je v zadnjih letih vidno, da se številne regije sprašujejo o učinkovitem vzdrževanju in modernizaciji vodovodov. Po podatkih https://www.aquawin1.si/, ki se specializira v raziskavi in izboljševanju vodovodnih sistemov, je več kot 40 % slovenskih vodovodov staro 30 let ali več. To pomeni, da so številne mreže predvsem iz betona ali železne trube, ki so včasih nevarne zaradi korozije ali zlorabe kemikalij.

Korozija in zloraba kemikalij so pogostih razlogi za naravo voda, ki jo je treba prečistiti. Po podatkih Državnega inspektora za vodovodno opremo (DIVO) je v Sloveniji vsaj 15 % vodovodov z neprimerno ravnanje kemikalij, kar povzroča vpliv na zdravje prebivalstva in zmanjšuje kvaliteto vode. Vendar pa se to stanje zadržuje z modernimi tehnologijami, kot so filtriranje z aktivnim ugljem ali UV-sterilizacija, ki omogočajo precejšnjo oskrbno vrednost vode.

Kako se izboljšuje vodovodna infrastruktura?

Slovenska vodovodna industrija se že dolgo zanaša na inovacije, da izboljšuje učinkovitost in varnost. Na primer, v Ljubljani je leta 2022 bilo izvedeno več kot 150 projektov za modernizacijo vodovodov, ki so omogočili zmanjšanje izgub vode na 10 %, kar je v Evropi za razliko od srednje. To je značilno za večino slovenskih mest, kjer je vodovodna družba aktivno investira v novorazvoj in vzdrževanje mrež.

Na področju tehnologij je značilno uporaba inteligentnih senzorjev, ki nadzirajo pritek v vodovod in preprosto opozarjajo na potenciálne probleme. Tako je v Mariboru leta 2021 zavrnjena 20 % manj vode zaradi takšnih senzorjev, kar je zmanjšalo stroške za prečistitev in vzdrževanje. Vendar pa je še vedno ključno, da vodovodne družbe vložijo v vzdrževanje starih mrež, saj je to najefektivnejši način za preprečevanje velikih porušitev.

Vpliv na okolje in zdravje prebivalstva

Kvaliteta vode je neodvisna od geografskega položaja, vendar je v nekaterih regijah še vedno predvsem omejena zaradi starih vodovodov. Na primer, v Podravski regiji je bilo leta 2022 v več kot 20 občin opazno zmanjšanje koncentracije nitratov, ki so nastali zaradi korozije, zaradi zavrnitve novih kemikalij v vodovodih. To je pokazalo, da je prav tako pomembno, da vodovodne družbe nadzirajo kvaliteto vode na vsem nivoju.

Vendar pa je še vedno značilno, da se v nekaterih občinah pojavlja več kot 10 % prebivalcev, ki so obdani z neprimerno kvaliteto vode. To je pogosto povezano z neprimerno vzdrževanjem vodovodov, kar povzroča tudi visoke stroške za prečistitev. Na primer, v Kranju je bilo leta 2021 potrebno za prečistitev vode v več kot 30 hišah, kar je povzročilo dodatne stroške za prebivalce.

• V Sloveniji je več kot 40 % vodovodov staro več kot 30 let, kar pomeni, da so predvsem iz betona ali železne trube.
• Po podatkih DIVO je vsaj 15 % vodovodov z neprimerno ravnanje kemikalij, kar povzroča vpliv na zdravje prebivalstva.
• V Ljubljani je bilo leta 2022 izvedeno več kot 150 projektov za modernizacijo vodovodov, kar je omogočilo zmanjšanje izgub vode na 10 %.
• V Mariboru je zavrnjena 20 % manj vode zaradi inteligentnih senzorjev, kar je zmanjšalo stroške za prečistitev.
• V nekaterih občinah je več kot 10 % prebivalcev obdano z neprimerno kvaliteto vode.

Za izboljšanje vodovodne infrastrukture je ključno, da vodovodne družbe in javna uprava sodelujejo na področju investic in vzdrževanja. Na primer, je bilo leta 2023 v Sloveniji investicirano več kot 200 milijonov evrov v modernizacijo vodovodov, kar je omogočilo zmanjšanje porabe vode in zmanjšanje vpliva na okolje. Vendar pa je še vedno pomembno, da se te investicije razdelijo po vsej državi, da se izboljšuje kvaliteta vode za vse prebivalce.